Za vas smo zbrali najpomembnejše napotke o rézi sadnih rastlin. Za bolj poglobljeno razumevanje si pomagajte s strokovno literaturo, npr. «Rez sadnih rastlin« (Štampar in sod., 2014) ali »Gojenje jagodičja« (Koron, 2019).
Sadno drevje in grmičevje moramo rezati vsako leto. Pomen rezi najlažje razumemo, ko opazujemo drevo, ki ga nihče ne obrezuje. Takoj lahko opazimo, da je v krošnji preveč vej in poganjkov, ki rastejo preveč pokončno. Plodov je malo ali jih sploh ni, čeprav bi moralo drevo že zdavnaj obroditi.
ZAKAJ TOREJ REŽEMO SADNO DREVJE?
Uravnavamo razmerje med rastjo in rodnostjo.
Omogočamo VSAKOLETNE in KAKOVOSTNE pridelke.
KDAJ REŽEMO?
V suhem vremenu, padavin ne sme biti še tri dni po rezi. To še zlasti velja za koščičarje.
Kadarkoli v obdobju mirovanja.
Če imamo bujno rastoča drevesa, ki bi jih želeli umiriti v rasti, režemo jeseni, še pred odpadanjem listja.
Za začetnike je najbolj ugoden čas za rez konec februarja, saj takrat najbolje ločimo rodne brste od nerodnih brstov (glej Sliko 1):
Rodni brsti so večji in zaobljeni.
Nerodni brsti so manjši in prilegli na poganjek.
Slika 1: Razlika v obliki rodnih in nerodnih brstov
REZ SADNIH DREVES
Izrežemo vse poganjke, ki izraščajo iz tal in iz spodnjega dela debla.
Pogledamo obliko celotnega drevesa: za najboljšo rodnost mora imeti drevo ZRAČNO IN DOBRO OSVETLJENO KROŠNJO (glej Sliko 2).
Odstranimo poškodovane veje.
Izrežemo močne navpične vodne poganjke ali bohotivke.
Izrežemo veje, ki rastejo v notranjost krošnje.
Pri obilnem cvetnem nastavku (veliko rodnih brstov) porežemo rodni les bolj v živo in tako opravimo že prvo redčenje plodov.
Slika 2: Zračno in dobro osvetljeno krošnjo najlažje dosežemo z vzgojo enega provodnika, iz katerega spiralno izraščajo rodni nosilci.
Slika 3: Najpomembnejši elementi rezi
POMEMBNO:
Poganjki na vrhu krošnje rastejo vedno močneje od spodnjih vej, zato veje v vrhu krošnje režemo bolj intenzivno kot spodnje veje.
Drevesa ne moremo z rezjo ‘držati na višini’ - bolj bomo rezali, bolj bodo poganjali močni poganjki, saj zimska rez spodbuja rast poganjkov.
Če je močnih, navpičnih vodnih poganjkov (bohotivk) res ogromno, to pomeni, da smo drevo nazadnje preveč porezali. Rešitev za takšna drevesa je, da jim pustimo, da zrastejo višje. To naredimo tako, da izberemo en močan pokončen poganjek v sredini krošnje, ki bo podaljšek debla. Ostale bohotivke porežemo tako, da ne puščamo čepov.
Posebnosti pri koščičarjih:
Večje rane zamažemo s cepilno smolo.
Razpiramo poganjke oz. veje, ki rastejo pod ostrimi koti.
Zimsko rez je za najboljše rezultate potrebno kombinirati z zeleno rezjo.
Posebnosti pri breskvah:
Pri breskvah najboljši pridelek dobimo na 50-80 cm dolgih rodnih poganjkih. Zato breskev močno prikrašujemo in tako vzpodbudimo rast ravno prav dolgih rodnih poganjkov. Breskve režemo močno v živo oz. nazaj, da se ne ogolijo v notranjosti in ne pobegnejo v višino.
Posebnosti pri pečkarjih:
Izogibajmo se puščanju čepov, sploh v primeru rezi močnih vodnih poganjkov (bohotivk).
Spodrezujemo in odvajamo povešene veje v bolj položen položaj, da ostanejo veje v svojem nivoju.
REZ MALIN
Rez enkrat rodnih malin
Rez opravimo po obiranju v poletnem času, tj. v maju in od konca julija do začetka avgusta.
Najprej odstranimo rozge, ki so že rodile (ne puščamo čepov – porežemo povsem do tal).
Poredčimo in prikrajšamo letošnje poganjke:
Do konca maja poredčimo letošnje poganjke - na en tekoči meter pustimo 10–12 poganjkov (odstranimo najbolj šibke in najbolj močne poganjke).
Prikrajšamo jih na od 1,8 m do 2 m.
Slika 4: Rez enkrat rodnih malin
Rez dvakrat rodnih malin
1. način – obdržimo prvo obiralno obdobje (od konca julija do prvih pozeb):
Do konca januarja porežemo vse poganjke povsem do tal in ne puščamo štrcljev. Priporočamo, da maline porežete na tak način, saj se tako lahko izognete bolezni sušici malin.
2. način – obdržimo prvo in drugo obiralno obdobje (od sredine junija do prvih pozeb):
Po jesenskem obiranju porežemo le tisti del rozge, ki je že rodil (vidni so ostanki plodov). Naslednjo pomlad bo ista rozga v spodnjem delu rodila še enkrat (Slika 5).
Po zgodnjepoletnem obiranju do tal iz grma izrežemo rozge, ki so že rodile (Slika 6).
Slika 5: Jesenska rez dvakrat rodnih malin
Slika 6: Poletna rez dvakrat rodnih malin – po zgodnjepoletnem obiranju
REZ ROBID
Rozge, ki so rodile, do tal izrezujemo zgodaj spomladi.
Toletne rozge razredčimo na 5-6 rozg. Zalistnike, ki se iz njih razvijejo, prikrajšamo na 50 cm, rozge pa na dolžino 2m-2,5 m.
REZ AMERIŠKIH BOROVNIC
V odraslem grmu naj bi bilo od 12 do 20 rodnih vej, kar je približno po dve do tri veje vsake starosti (od enoletnih do šestletnih).
Po šestem letu začnemo grme pomlajevati – do tal postopoma izrezujemo starejše veje in jih nadomeščamo s poganjki iz tal.
REZ RIBEZA
Rdeči in beli ribez se v nasprotju s črnim ribezom režeta tako, da vse enoletne poganjke, ne glede na to, od kod izraščajo, skrajšamo za približno eno tretjino (Slika 8). Pri črnem ribezu poganjkov ne krajšamo (Slika 7).
V grmu naj bo ena tretjina enoletnih, ena tretjina dvoletnih in ena tretjina triletnih ali večletnih vej.
Po četrtem ali petem letu začenjamo grm pomlajevati – izrezujemo starejše povešene veje in razredčimo enoletne, če jih je v grmu preveč.
Veje vedno izrezujemo pri osnovi.
Slika 5: Rez črnega ribeza
Slika 6: Rez rdečega ribeza
